Ljubljana, 2. 7. 2024 – Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 in ga predala ministru za izobraževanje Darju Feldi. Predlog prinaša nekatere spremembe na področju predšolske vzgoje in srednješolskega izobraževanja, pa tudi pri poučevanju učencev priseljencev. V Združenju občin Slovenije bomo dokument pogledali vnaprej pa je potrebno povedati, da so občine preko povprečnine podfinancirane in zato novih finančnih obveznosti ne bodo mogle prevzeti.
Vogrinc je na novinarski konferenci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predstavil spremembe osnutka nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki so ga predstavili februarja. Uvodoma je dejal, da so v predlogu programa opredelili 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov za vzgojno-izobraževalni sistem.
Na področju predšolske vzgoje med drugim na ministrstvu predlagajo:
- da bi otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, vključili v krajši program vrtca, ki bi ga podaljšali na obseg od 240 do 480 ur. Program bi bil organiziran od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Kot je navedel, je približno tisoč otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo;
- evalvacijo namena srednješolskih programov. Potrebno premisliti o ustreznosti trenutnih srednješolskih programov. Kateri so takšni, da usposabljajo dijake za to, da vstopijo na trg dela, kateri pa za terciarno izobraževanje? Pri teh je treba okrepiti splošnoizobraževalne ukrepe, pri drugih pa je prav, da imajo okrepljeno praktično usposabljanje;
- da se ohranita dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku. Za zvišanje ravni znanja dijakov pa predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih;
- da se sistemizira delež delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca. Poleg tega menijo, da je treba zagotoviti možnost dodatnih ur slovenščine za učence priseljence tudi v tretjem in četrtem letu njihove vključitve v osnovno šolo, če ne dosegajo zadovoljivega nivoja poznavanja in uporabe učnega jezika. S čimer želijo sporočiti, da je znanje slovenščine osnovni pogoj, da tujci lahko sledijo tudi ostalim predmetom;
- da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športne vzgoje.
Po Vogrinčevih besedah je treba povečati javna sredstva za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje do leta 2033 z zdajšnjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP. Predlagajo pa dodatno financiranje zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, so denimo oddaljeni od mestnih središč.
Vogrinc je napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo realizacijo. Napovedal je, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ RS.
***