Predlogi predpisov

V postopku obravnave v Državnem zboru RS se nahajata dva predloga novel Zakona o rudarstvu, in sicer je predlagatelj enega Vlada RS, drugega pa skupina poslank in poslancev.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o rudarstvu

Predlog Zakona je v postopek sprejema vložila skupina poslank in poslancev, njegov cilj pa je doseči večjo vključenost občin pri podaljšanju koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin.

S spremembo 50. člena veljavnega Zakona o rudarstvu, ki določa pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, se dodaja nov pogoj, in sicer pozitivno mnenje lokalne skupnosti.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu

S predlogom Zakona se iz šest na 12 mesecev podaljšuje pogoj za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje iz 50. člena veljavnega zakona.

Spreminjajo se tudi pogoji za opravljanje nalog rudarskega inšpektorja iz 124. člena, in sicer znižuje zahtevana stopnja izobrazbe za rudarskega inšpektorja, ki nadzira izvajanje rudarskih del na površini.

Vaše predloge, mnenja in pripombe na posamezen predlog zakona nam lahko posredujete do 19. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Vlada RS je pripravila Predlog zakona o letalstvu (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona bo slovenski pravni okvir letalstva prilagodil sodobnim konceptom zagotavljanja letalske varnosti oziroma varnosti zračnega prometa, tehnologiji, sistemom in postopkom v letalstvu ter bo omogočil hitro sledenje razvoju mednarodnega in evropskega pravnega okvira. Slednja se namreč neprestano razvijata in dopolnjujeta, vse z namenom doseganja najvišje ravni letalske varnosti.

Predlog Zakona je vsebinsko širši od veljavnega ZLet, saj celovito ureja poleg področja civilnega letalstva tudi področji vojaškega in policijskega letalstva. Ti sta bili do zdaj podnormirani. Vojaško letalstvo je v veljavnem ZLet urejeno le z nekaj členi, kar ne omogoča potrebne pravne podlage za urejanje številnih področij.

Prvi del predloga Zakona podaja določbe, ki so po vsebini oziroma naravi skupne. Te vsebine so izrazje in pomen izrazov, suverenost, kršitve suverenosti zračnega prostora, kršitve zračnega prostora, sodelovanje v mednarodnih organizacijah, področja urejanja, urejanje drugih državnih aktivnosti, pravila letenja, nadzvočno letenje, programski dokumenti s področja civilnega letalstva, državni varnostni program in sistem upravljanja varnosti v civilnem letalstvu, uporaba mednarodnih standardov in priporočenih praks ICAO in Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) ter razlike, uporaba certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic EASA za uporabo predpisov EU. V skladu z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami ICAO ter glede na predpise EU prvi del novega zakona daje tudi pravno podlago za odobritev izjem od tega zakona od predpisov EU in za odobritev izjem, ki se nanašajo na specifični zrakoplov in druge objekte, namenjene premikanju v zraku ali specifično dejavnost. Podaja tudi splošne določbe glede prepovedi neupravičenega snemanja in javne objave, stavke, statističnega poročanja, možnosti sklenitve dogovora v skladu s 83.bis členom Čikaške konvencije, prenosa odgovornosti, podaja splošna načela za obveznosti javnih služb za redni zračni prevoz, za zavrnitev izvajanja služb zračnega prometa, preprečitev odhoda zrakoplova zaradi neplačila letaliških pristojbin ter obveznosti glede objave letalskih informacij in letalskih kart. Določi se javni interes v letalstvu – zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa je v javnem interesu.

Drugi del ureja civilno letalstvo. Bistvene vsebine predloga novega Zakona o letalstvu so:

• V poglavju Registracija zrakoplovov so bistvene spremembe vzpostavitev elektronskega vodenja registra, ukinitev evidenc in povezovanje z drugimi registri (na primer centralnim registrom prebivalstva). Na novo se določajo zrakoplovi, za katere je registracija obvezna. Agencija je še vedno registrski organ. Poglavje jasneje določa postopek vpisa zrakoplova v register zrakoplovov (in izbrisa iz tega registra), na novo se urejajo posamezne postopkovne izjeme od zakona, ki ureja splošni upravni postopek, dodajajo se načela pri vodenju postopkov. Poglavje na novo določa postopek dodatnih vpisov pri registriranih zrakoplovih (vpis oziroma izbris hipoteke).
• Poglavji Plovnost zrakoplovov in vpliv na okolje ter Osebje v letalstvu se posodabljata glede na razvoj mednarodnih standardov ICAO in zakonodajo EU. Poglavji celovito urejata vprašanja, povezana z zrakoplovi, napravami za prosto letenje in osebjem, ki niso urejena s predpisi EU (in so zato predmet urejanja v notranjih predpisih).
• Poglavje Zračni prevoz jasneje določa zahteve za opravljanje zračnega prevoza v Republiko Slovenijo, iz nje ali čez njeno ozemlje. S tem se odpravlja pomanjkljiva in napačna ureditev. Določijo se opravljanje domačega zračnega prevoza, opravljanje mednarodnega rednega zračnega 5 prevoza, mednarodnega posebnega zračnega prevoza in izjeme, ko tuji letalski prevoznik ali tuji operator dovoljenja ministrstva za opravljanje mednarodnega posebnega zračnega prevoza ne potrebuje. Glede na sedeže tujih letalskih prevoznikov ali tujih operatorjev ter glede na roke, v katerih ministrstvo izda dovoljenja, novi zakon pa ureja tudi izjeme glede elektronskega poslovanja z letalskimi prevozniki v tujini. Podajo se določbe glede sporočanja podatkov na zahtevo organov, pristojnih za izvajanje mejne kontrole oseb na zunanjih mejah, obdelavo podatkov, pošiljanje podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic (PNR) policiji in dodatne obveznosti pri pošiljanju podatkov.
• Poglavje Letalske operacije in prevoz nevarnega blaga se posodablja glede na zakonodajo EU. Podajo se določbe glede potrebnih spričeval, odobritev, dovoljenj ali drugih listin, specializiranih operacij za operatorje iz tretjih držav, letalskih prireditev in letalskih tekmovanj ter pogodb o najemu in dajanju zrakoplovov v nadaljnjo uporabo. Uredi se prevoz nevarnega blaga.
• V poglavju Letališča se podaja sodobna ureditev, ki loči med aerodromom in letališčem. Zahteve se podajajo ne glede na prepoznavanje letališč kot javna in nejavna, s čimer se sledi urejanju v mednarodnih standardih ICAO in pravu EU, ter njihovi delitvi glede na namen. Podajo se zahteve, ki za namen doseganja varnosti zračnega prometa prepoznavajo dovoljenje za obratovanje aerodroma. Podajo se določbe glede javnih letališč, s katerimi želi država uresničevati javni interes. Podajo se določbe, ki omogočajo različne mehanizme financiranja ali upravljanja javnih letališč. V pravni red se prenašajo pomembne direktive EU glede letaliških pristojbin in dostopa do trga storitev zemeljske oskrbe. Podajo se pogoji za gradnjo. Ureja se gospodarjenje z letališko infrastrukturo ter uvajajo vzdrževalna dela v javno korist.
• Uvaja se novo poglavje Zračni prostor, s čimer se oblikujejo strukture upravljanja, sprejemanja odločitev ter pravne podlage za učinkovito urejanje in upravljanje zračnega prostora.
• Po vzoru ureditev v Pomorskem zakoniku se uvaja nove poglavje Geoinformacijska dejavnost za potrebe civilnega letalstva, ki ureja zajem, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in razpošiljanje tistih lokacijskih podatkov, ki so potrebni za zagotovitev varnosti zračnega prometa.
• Posodabljata se poglavji Varovanje in olajšave ter Iskanje in reševanje ter preiskave v zvezi z varnostjo. Poglavji se posodabljata glede na predpise EU in ugotovitve ICAO.
• V poglavju Nadzor in prekrškovni postopki se jasneje ločuje pristojnost med ministrstvom in agencijo, določbe se prilagajajo pravu EU, podajajo se nove procesne določbe za uradna ravnanja agencije in pooblastila ter pogoji glede uradnih oseb. Policija se določa kot prekrškovni organ za določbe zadevnega poglavja glede sporočanja podatkov.
• V poglavju Agencija se posodabljajo določbe, da se zagotovita učinkovitejše delovanje agencije in izvajanje njenih pristojnosti. Dodajajo se nove posebne ureditve, s katerimi se omogoča, da Republika Slovenija v izjemnih, točno določenih okoliščinah lahko privabi k delu v agenciji nujno potrebno ustrezno usposobljeno osebje, kot to zahtevajo predpisi EU.

Tretji del zakona na novo in celovito ureja vojaško letalstvo. Ta zakon tako določa splošna pravila in pristojnosti na področju vojaškega letalstva ter zahteve, ki se nanašajo na omejitve glede prečrpavanja goriva v zraku, oborožitve, opreme za elektronsko bojevanje in izvidniške opreme, prevoz vojaškega orožja, streliva, eksplozivnih predmetov in opreme ter oboroženih pripadnikov tujih oboroženih sil in prevoz nevarnega blaga, vojaški letalski organ, inšpekcijski nadzor, register in evidenco slovenskih vojaških zrakoplovov, plovnost slovenskih vojaških zrakoplovov, vojaške letalske operacije, letenje z vojaškimi zrakoplovi, licenciranje vojaškega letalskega osebja in drugega strokovnega osebja vojaškega letalstva, vojaška letališča, vojaška vzletišča in vojaške heliporte, obratovalna dovoljenja za sisteme in naprave za preiskave letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov.

Četrti del zakona na novo ureja policijsko letalstvo. Zakon podaja zahteve, ki zadevajo pristojni organ za odločanje v upravnih zadevah in letalski nadzor policijskega letalstva, kar bo agencija. Urejajo se letalske policijske operacije, letenje policijskih zrakoplovov, registracija policijskih zrakoplovov, plovnost policijskih zrakoplovov, osebje, ki opravlja dela v policijskem letalstvu, in preiskave v zvezi z varnostjo policijskih zrakoplovov.

Peti del zakona podaja določbi glede izdaje dovoljenj za lete tujih državnih zrakoplovov.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

V mesecu aprilu 2024 je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1K), s katerim je bil Zakon o prekrških (ZP-1) usklajen s tremi odločbami Ustavnega sodišča RS.

V postopku usklajevanja ZP-1K je bilo podanih več predlogov za obširnejše spremembe in dopolnitve ZP-1, med katerimi so bili tudi predlogi za sistemske spremembe na področju prekrškovnega prava.

Na Ministrstvu za pravosodje so pristopiti k pripravi obsežnejših sprememb in dopolnitev ZP-1, ter zaprosili za podajo predlogov, mnenj in dopolnitev.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 11. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (v nadaljevanju: Zakon).

V ponovnem strokovnem usklajevanju predloga Zakona se:

• spremembe nanašajo na finančno nadomestilo občinam zaradi uvedbe začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah,
• predlaga uvedba novega termina »strateško mejno območje« in določa, da to območje z uredbo določi Vlada Republike Slovenije, ki prav tako z uredbo določi obseg strateškega mejnega območja,
• predlaga upravljanje nepremičnega premoženja na strateških mejnih območjih

in razdelitev pristojnosti upravljanja nepremičnin med ministrstvom, pristojnim za javno upravo in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve.

Pri pripravi novega predloga 24.a člena je bil upoštevan predlog glede morebitnega pridobivanja potrebnih zemljišč za vzpostavitev mejnih prehodov. Določa se, da je gradnja, postavitev, upravljanje ali prostorska ureditev območja mejnega prehoda iz 22. člena tega zakona in strateškega mejnega območja v javnem interesu in v javno korist. Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje mejnega prehoda in je urbanistična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti ali države, s katerim se določi ureditveno območje mejnega prehoda.

Za vprašanja glede razlastitve in omejitve lastninske pravice na nepremičninah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice.

Prav tako je bilo v novem predlogu 24.b člena upoštevano mnenje glede upravljanja nepremičnin, ki jih za svoje potrebe uporabljajo drugi državni organi in ne policija ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Te nepremičnine upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 14. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

V petek, 7. 6. 2024 je na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo potekal sestanek, katerega tema je bila priprava strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ministrstvo pristopa k pripravi strategije, katera bo med drugim naslovila področja kmetijstva, gozdarstva, voda, javnega zdravstva, socialnega varstva, infrastrukture in gradnje, itd.

Z namenom priprave dokumenta, ki bi v praksi zaživel in ne bil le črka na papirju, pa se ministrstvo obrača tudi na občine in naprošajo za posredovanje tistih vsebin, katere bi pa vašem mnenju ter oceni ministrstvo moralo nasloviti v strategiji. Tej bo seveda sledil tudi akcijski načrt njene izvedbe, kateri naj bi bil pripravljen v obliki regionalnih programov.

Prilagamo pa tudi deklaracijo, ki je bila sprejeta na letošnjem podnebnem vrhu v Valoniji v Belgiji, v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU. Ta zajema priporočila katerim področjem je treba oz. bi bilo treba v okviru prilagajanja podnebnim spremembam nameniti več pozornosti.

Naprošamo vas, da nam na priloženem obrazcu vaše predloge posredujete do 28. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.

•  Predstavitev predlaganih rešitev

• Predlog zakona predvideva ukinitev poskusnega izračuna posplošene vrednosti in javne razgrnitve modelov vrednotenja nepremičnin, ohranja pa usklajevanje osnutkov modelov s strokovno javnostjo in občinami

Brez poskusnega izračuna vrednosti in javne razgrnitve modelov vrednotenja, kot časovno in finančno najobsežnejšega dela postopka določanja modelov vrednotenja, bo organ vrednotenja lahko zagotavljal bistveno bolj ažurne posplošene vrednosti nepremičnin v evidenci vrednotenja glede na dogajanje na trgu nepremičnin. Na ta način se bo izboljšala kakovost sistema množičnega vrednotenja in hkrati se bodo zmanjšali stroški sistema.

• S predlogom se ukinja pošiljanje zbirnih potrdil o podatkih evidence vrednotenja, ki jih trenutna ureditev predvideva ob vsakem ciklu vrednotenja ob uveljavitvi nove uredbe o določitvi modelov vrednotenja za vse lastnike nepremičnin, ki se jim z uveljavitvijo novih modelov vrednotenja posplošena vrednost njihovih nepremičnin spremeni

• Predlog zakona poenostavlja postopek ugotavljanja posebnih okoliščin in spreminja ugotavljanje posebne okoliščine po uradni dolžnosti

Lastnikom nepremičnin se v zvezi z določitvijo posplošene vrednosti omogoči vplivanje na vrednost nepremičnine preko dveh vzvodov – preko spreminjanja podatkov o nepremičnini, na podlagi katerih je bila vrednost določena, in preko ugotavljanja tistih lastnosti nepremičnine, ki v modelu niso bile upoštevane, pa bi zaradi svojega bistvenega vpliva na vrednost konkretne nepremičnine morale biti upoštevane pri določitvi posplošene vrednosti.

Ugotavljanje posebnih okoliščin je element individualizacije posplošene vrednosti posamezne nepremičnine z vidika tistih lastnosti nepremičnine, o katerih ni evidentiran podatek v evidenci vrednotenja. Posebne okoliščine so take, ki trajajo dalj časa (predvidoma več kot eno leto) in so lastne posamezni nepremičnini ali omejenemu naboru nepremičnin v določeni vrednostni coni. Postopek ugotavljanja posebnih okoliščin po vsebini pomeni meritorno odločanje organa o podatku o nepremičnini, zato se za vprašanja postopka ugotavljanja posebnih okoliščin uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za splošni upravni postopek.

Po veljavni ureditvi je organ vrednotenja na podlagi preteklih izkušenj z izvajanjem množičnega vrednotenja oblikoval seznam najpogostejših oblik posebnih okoliščin, ki naj bi znatno zviševale oziroma zniževale vrednost nepremičnine, ki pa jih zaradi omejitev izvajanja množičnega vrednotenja ni mogoče vključiti že v modele vrednotenja. Na podlagi te določbe je bil izdan podzakonski predpis, ki za najpogostejše pojavne oblike posebnih okoliščin določa velikost njihovega vpliva, čas priznavanja vpliva, hkrati pa navaja priporočena dokazila, s katerimi lahko lastnik nepremičnine posebno okoliščino najbolj verjetno izkaže. Lastnik nepremičnine mora v predlogu za ugotavljanje posebnih okoliščin iz podzakonskega predpisa le verjetno izkazati obstoj posebne okoliščine na svoji nepremičnini, ni pa mu potrebno vpliva dokazovati s predložitvijo individualne cenitve, saj je velikost vpliva te okoliščine vnaprej predvidena.

Postopek se spreminja na način, da se vpliv posebnih okoliščin izkazuje enotno, samo s predložitvijo individualne cenitve, ne pa tudi z dokazovanjem obstoja vnaprej predvidenih okoliščin, navedenih v podzakonskem aktu. Tudi za lastnike nepremičnin je najprimernejše dokazovanje dejanske vrednosti njihovih nepremičnin z individualno cenitvijo nepremičnine s strani usposobljenih ocenjevalcev vrednosti, ki bodo cenitev izdelali po mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

Ker je trg nepremičnin v splošnem zelo živahen, se hitro spreminjajo tudi velikosti vplivov posameznih lastnosti na tržne vrednosti nepremičnin. Zato se s spremembo na novo določa časovna veljavnost ugotovljenega vpliva posebne okoliščine in sicer do naslednjega pripisa posplošene vrednosti. Spreminjanju vrednosti sledi tudi celoten postopek vrednotenja nepremičnin, ki ga določa ZMVN-1, po katerem se modeli vrednotenja nepremičnin preverijo vsaki dve leti in po potrebi spremenijo. Spremenjeni modeli upoštevajo spremenjene odnose vplivov različnih lastnosti nepremičnin na njihovo tržno vrednost, zato tudi posebne okoliščine, ki so bile ugotovljene v razmerju na posplošene vrednosti prejšnjih modelov, ne morejo več pravilno odražati novih odnosov in je pravilno, da je njihov vpliv omejen na obdobje posameznega pripisa posplošene vrednosti.

Hkrati se s predlogom spreminja tudi postopek ugotavljanja posebne okoliščine po uradni dolžnosti v primeru naravne nesreče, ki ima za posledico spremembo vrednosti nepremičnin na določenem območju. V teh primerih lastnikom nepremičnin ni potrebno podati predloga za ugotavljanje posebnih okoliščin in organ vrednotenja ne izdaja individualnih odločb o odstotku spremembe posplošenih vrednosti pri nepremičninah na tem območju, saj o spremembi posplošenih vrednosti odloči že vlada s sklepom, ki bo javno objavljen v uradnem listu in neposredno učinkoval.

Zaradi spremembe postopka ugotavljanja posebne okoliščine ni več potrebe po strokovni komisiji vrednotenja, ki je v skladu z veljavno ureditvijo izvajala pregled ocenjevanja vrednosti dokazil, ki so jih predložili lastniki v predlogu za ugotavljanje posebne okoliščine, zato se s predlogom strokovna komisija vrednotenja ukinja.

• Uskladitev opredelitve lastnika nepremičnin s spremenjeno pravno podlago po določbah Zakona o katastru nepremičnin (2. člen in nov člen v prehodnih določbah)

S spremembo zakonske ureditve evidentiranja nepremičnin pa se poleg podatkov o lastniku dela stavbe, vpisanem oziroma določenem na opisan način, kot prehodna ureditev v kataster nepremičnin prenesejo tudi podatki o osebi, ki je bila vpisana v registru nepremičnin kot lastnik dela stavbe in je različna od lastnika dela stavbe, ki temelji na zemljiškoknjižnem vpisu. Ta oseba se vpiše z oznako »posebni podatki o lastniku«.

Po ZKN gre za prehodno ureditev, ki bo sčasoma, z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja, ugasnila. Posledično se tudi besedilo ZMVN-1 usklajuje s spremembo zakonodaje na področju evidentiranja nepremičnin in se podatki o teh osebah z oznako »posebni podatki o lastniku«, dokler bodo obstajali v katastru nepremičnin, prevzemajo poleg podatka o (zemljiškoknjižnem) lastniku nepremičnine. Za namene postopkov, ki se vodijo po tem zakonu, imajo te osebe pravice in obveznosti lastnikov nepremičnin.

• Evidenca trga nepremičnin

Evidenca trga nepremičnin je evidenca, ki zagotavlja javnosti vpogled v podatke pravnih poslov z nepremičninami in s tem vpogled v trg nepremičnin. Pri tem je pomembno, da ima javnost vpogled v podatke o nepremičnini, ki je bila predmet pravnega posla (lastnosti nepremičnine in približna lokacija), ne pa tudi v osebne podatke pogodbenih strank. Namen evidence trga nepremičnin namreč ni v tem, da bi omogočala vsakomur dostop do podatka o točni prodajni ceni točno določene nepremičnine in s tem tudi do podatka o identiteti prodajalca, torej prejemnika kupnine. Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin tudi osebni podatek, ki omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah npr. prek podatkov v zemljiški knjigi, je primerno, da tudi identifikacijska oznaka nepremičnin (kot že doslej ostali osebni podatki o pogodbenih strankah in podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost) ni javen podatek.

Podatek o identifikacijski oznaki nepremičnin, ki med drugim določa tudi točno lokacijo nepremičnin, pa seveda potrebujejo ocenjevalci vrednosti za namene ocenjevanja vrednosti nepremičnin, zato je dodana pravna podlaga, da lahko iz evidence trga nepremičnin, tako kot do sedaj, ocenjevalci vrednosti nepremičnin pridobivajo tudi ta podatek.

• Sprememba kriterija za vrednotenje naprav in objektov za proizvodnjo električne energije

Poenostavlja se model vrednotenja za elektrarne na način, da se zvišuje moč (na 1 MW in več), od katere se objekti in spremljajoči objekti za proizvodnjo električne energije po tem modelu vrednotijo. Večina elektrarn pod 1 MW namreč ne predstavlja samostojnih nepremičnin, ampak samo dodatno instalacijo na strehah objektov. S predlagano poenostavitvijo organu vrednotenja lastnikom malih elektrarn ne bo več potrebno pošiljati in obdelovati podatkov velikega števila elektrarn, lastnikom teh malih elektrarn pa vsako leto izpolnjevati in pošiljati vprašalnikov, ki zanje pomenijo dodatno breme.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 1. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za javno upravo je skupaj z ostalimi deležniki pripravilo osnutek besedila določb zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: Zakon).

Predlog Zakona ureja skupne temelje sistema plač funkcionarjev ter javnih uslužbencev v javnem sektorju, posebnosti pri določanju plač javnim uslužbencem in funkcionarjem znotraj posameznega plačnega stebra ter sklepanje kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo plače v javnem sektorju.

V predlogu Zakona se med drugim na novo določa:

• Osnova, odstotek ter datum uskladitve,
• opravljanje dela na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane,
• določitev najnižjega plačnega razreda,
• način uvrščanja v plačne razrede,
• možnost določitve višjega plačnega razreda,
• napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred,
• višina dela plače za delovno uspešnost,
• dodatek za dvojezičnost,
• dodatek za prepoved ali omejitev stavke.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 10. 6. 2024 do 8. ure na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo dopolnjen osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).

Novi osnutek posodobitve NEPN predlaga višje cilje do 2030 pri:

• zmanjševanju emisij,
• obnovljivih virov energije (OVE),
• učinkoviti rabi energije (URE).

S prenovljenim NEPN:

• se obeta skupno znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) zaradi izstopa iz premoga, saj je v NEPN predvideno zmanjšanje skupnih emisij TGP vsaj za 55 odstotkov najkasneje do leta 2033 glede na leto 2005. Z izstopom iz premoga se bo v Sloveniji tudi razogljičila proizvodnja električne energije;
• naj bi do leta 2030 dosegli vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije ter pospešili umeščanje OVE v prostor;
• se pomembno krepi ambicioznost tudi pri učinkoviti rabi energije in načrtuje, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2 TWh (kar je več kot 11-odstotno povečanje ambicioznosti glede na 2020). Ob tem upošteva tudi problem energetske revščine, saj predvideva ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost do energetske učinkovitosti tudi finančno šibkejšim gospodinjstvom;
• se zasleduje zagotavljanje zanesljive, konkurenčne in okoljsko sprejemljive oskrbe z električno energijo, s ciljem zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina. Slovenija bo za manjšo energetsko odvisnost potrebovala več lastne nizkoogljične proizvodnje, zato si v posodobljenem NEPN zastavlja naslednje cilje:
• vsaj 85-odstotno oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in
• 100-odstotno do leta 2040.

V osnutku posodobitve NEPN sta obravnavana dva scenarija z dodatnimi ukrepi glede na scenarij z obstoječimi ukrepi:

• prvi scenarij poleg dodatnih investicij v OVE predvideva postavitev nove jedrske elektrarne;
• drugi scenarij do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE.

Do leta 2030 sicer med scenarijema ni razlik – v obeh se pričakuje povečan obseg investiranja v proizvodne naprave, ki uporabljajo vse vrste obnovljivih virov energije (OVE).

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 17. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predloge sprememb in dopolnil predlogov zakonov z davčnega področja, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Cilj predloga zakona je izboljšanje konkurenčnega okolja in bolj pravično obdavčenje. Cilj revizije in prilagoditve režima priznavanja davčnih izgub je tudi uravnoteženje med razumno ureditvijo spodbujanja aktivnosti gospodarstva in večjo ter zagotovljeno proračunsko predvidljivost in stabilnostjo.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

• pravilo o omejevanju priznavanja obresti,
• prenos davčnih izgub,
• olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
• črtanje posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini

Cilj zakona je spodbujanje privabljanja nove delovne sile na slovenski trg dela, spodbujanje delavske participacije v lastniški strukturi delodajalca, sledenje odločbam Ustavnega sodišča, preoblikovanje vsebin, ki povzročajo težave pri izvajanju ZDoh-2, in z jasnejšimi opredelitvami veljavnih davčnih pravil povečati davčno gotovost pri izvajanju ZDoh-2.

Poglavitne rešitve predloga Zakona so:

• privabljanje kadrov iz tujine,
• spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi,
• ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov,
• prenos davčnih izgub,
• olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
• oprostitev plačila dohodnine za OMD plačila v 100 % znesku prejetega dohodka iz tega naslova,
• uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe,
• predlaga se ustrezna prilagoditev 5. točke 27. člena ZDoh-2 v skladu z ugotovitvijo Ustavnega sodišča (Uradni list št. 132/22 z dne 14. oktobra 2022),
• bonitete v zvezi z vozili z električnim pogonom,
• posebna davčna osnova za napotene javne uslužbence in funkcionarje.

Zakon  o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost

Cilj predloga Zakona je uskladitev ZDDV-1 z:

• Direktivo Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja;
• Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost.

Glavni cilj predloga zakona v delu, s katerim se v ZDDV-1 uskladi Posebna ureditev za male davčne zavezance z Direktivo Sveta 2020/285/EU glede posebne ureditve za mala podjetja so:

• razbremenitev malih podjetij z zvišanjem praga za obvezen vstop v redni sistem obračunavanja DDV s 50.000 EUR na 60.000 EUR,
• uresničitev načela enake davčne obravnave in konkurenčnih pogojev malih podjetij s sedežem v Sloveniji in drugih državah članicah, ki opravljajo dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije,
• izenačitev pogojev za oprostitev obračunavanja DDV od dobav blaga in storitev v Sloveniji za domača mala podjetja in mala podjetja iz drugih držav,
• določitev pogojev in drugih pravil za mala podjetja s sedežem v Sloveniji za oprostitev obračunavanja DDV v drugi državi članici ali drugih državah članicah,
• odprava obveznosti identifikacije za namene DDV v Sloveniji in s tem povezanih obveznosti  za mala podjetja s sedežem v drugi državi članici, ki na ozemlju Slovenije opravijo dobave blaga in storitev, ki so oproščene obračunavanja DDV v skladu s Posebno ureditvijo za male davčne zavezance,
• poenostavitev čezmejnega poslovanja za mala podjetja in s tem povezano zmanjšanje stroškov ter hitrejša rast teh podjetij.     

Glavni cilji predloga zakona v delu, ki se nanaša na uskladitev ZDDV-1 z Direktivo Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV so:

• podpora prizadevanjem na področju zdravstvene politike tudi z davčnimi ukrepi spodbujanja prebivalcev k bolj zdravemu življenjskemu slogu in zmanjšanju uporabe pijač z dodanim sladkorjem, sladili ali aromami. S tem se na daljši rok tudi zasleduje cilj zmanjšanja potrebe po zdravstvenih storitvah zaradi zmanjšanja zdravstvenih težav, povezanih s prekomernim uživanjem takšne hrane,
• uskladitev z ukrepi na področju okoljske politike, z omejitvijo uporabe nižje stopnje DDV za fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila do 31. decembra 2031, to je skrajnim rokom za uporabo nižje stopnje, ki ga predpisuje Direktiva Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV,
• cilj administrativne poenostavitve pri izvajanju predpisa – uporabi nižjih stopenj DDV, z opredelitvijo, da se nižja stopnja DDV uporablja za medicinske pripomočke in opremo, ki so običajno namenjeni uporabi v zdravstvu ali za uporabo invalidnih oseb.

Glavni cilji predloga zakona v delu, ki se nanaša na določbe v zvezi s skupino za DDV, so:

• manjše administrativno breme za zavezance, ki so člani skupine, z vidika predlaganja obračunov DDV, saj je predvidena predložitev le enega skupnega obračuna DDV. Pri davčnih nadzorih bo tudi komunikacija z davčnim organom bolj učinkovita, saj bo načeloma potekala preko s strani članov skupine za DDV določenega predstavnika,
• izvzetje transakcij med člani iz sistema DDV pomeni manjše stroške poslovanja za podjetja, obenem razbremenitev zavezancev v določenem delu obračunavanja DDV od teh transakcij,
• učinkovitejši denarni tok članov skupine za DDV, zaradi fleksibilnosti upravljanja vstopnega DDV,
• zaradi nastanka večjega davčnega zavezanca – skupine za DDV – ki bo združevala več za druga področja obdavčitve sicer samostojne zavezance – bo zagotovljeno učinkovitejše pobiranje DDV, tudi zaradi tega, ker se vzpostavlja solidarna odgovornost članov skupine za DDV za plačilo obveznosti iz naslova DDV, ki bodo izvirale iz obdobja članstva tega zavezanca v skupini za DDV.

Drugi cilji, ki jih zasleduje predlog Zakona, so:

• uskladitev z določbami direktive 2006/112/ES (oprostitev davka na dodano vrednost za blago, dobavljeno v korist žrtev elementarnih nesreč, pod enakimi pogoji kot veljajo za oprostitev ob uvozu; uskladitev obdobja veljavnosti uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za primere trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov),
• zagotovitev enake davčne obravnave prodaje blaga in prodaje storitev iz avtomatov,
• spodbuda davčnim zavezancem za razpolaganje s presežkom DDV v razumnem roku ter s tem zasledovanje načel dokončnosti, predvidljivosti ter učinkovitosti v davčnih postopkih.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku

Poglavitni cilj predloga Zakona je uskladitev Zakona o davčnem postopku z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-492/20-22 z dne 5. 10. 2023, in pravnim redom Evropske unije, ki zahtevajo dodatne prilagoditve nacionalne zakonodaje zaradi implementacije direktiv, ter določitev pravil v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o dohodnini.

Potrebe po spremembi določenih rešitev narekujejo tudi  spoznanja izvajanja veljavnega sistema, stališča Vrhovnega sodišča RS in predlogi strokovne javnosti ter davčnih zavezancev.

V širšem smislu cilj predloga Zakona ni le v potrebni uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča in dodatni prilagoditvi nacionalne zakonodaje zaradi implementacije direktiv, temveč je cilj tudi v izboljšavi določil davčnega postopka z namenom zagotovitve transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov, ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.

Zakon o dopolnitvah zakona o davčnem potrjevanju računov

Cilj predloga Zakona je vzpostaviti sistem sporočanja podatkov o prodajah blaga in storitev preko avtomatov. Ta sistem bo po eni strani nadomestil obveznost izdajanja računov in davčnega potrjevanja teh računov v primerih prodaje storitev preko avtomatov, hkrati pa bo sistem poenostavljenega poročanja o osnovnih podatkih o prodaji veljal tudi za prodajo blaga preko avtomatov. S tem se poenostavi in poenoti pravila v zvezi s prodajo preko avtomatov ter obveznostjo poročanja o takšnih prodajah davčnemu organu. Hkrati se s tem omogoča tudi učinkovitejši nadzor davčnega organa.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 1. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Pravilnika o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok in otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: Pravilnik), ki ga je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Predlog Pravilnika sledi čedalje večjim in različnim potrebam pri prevozu skupin otrok in otrok s posebnimi potrebami ter odgovarja na večino nejasnosti in pomanjkljivosti trenutno veljavnega Pravilnika o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok.

V Predlogu se:

• Vnaša prevoz skupin otrok s posebnimi potrebami, ki zaradi različnih zdravstvenih stanj potrebujejo spremstvo,
• na novo določa naloge spremljevalca pri prevozu in obveznost odgovorne osebe otroka (npr. starš, skrbnik, rejnik), da spremljevalca pri prevozu seznani o otrokovih osebnih okoliščinah (npr. zdravstveno stanje, posebne rutine na prevozu, potrebne pomoči na prevozu), ki lahko vplivajo na varnost vožnje.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 3. 6. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.