Postopanje pri ocenjevanju škode v primeru naravne nesreče

Ljubljana, 26.06.2024 – V pomoč občinam so  na pristojnem ministrtvu  pripravili pregled osnovnih napotkov oziroma postopkov ocenjevanja škode v primeru naravne nesreče. Podatke o oceni škode zbere Uprava za zaščito in reševanje. Če škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, Vlada razglasi naravno nesrečo, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa pripravi program odprave posledic naravne nesreče.

Postopanje v primeru naravne nesreče

1.        Občine posredujejo Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje obvestilo o okvirni oceni škode.

2.        Uprava za zaščito in reševanje na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) sprejme odločitev o začetku postopka ocenjevanja škode.

3.        Uprava za zaščito in reševanje Vladi Republike Slovenije posreduje zbrane podatke o oceni škode.

4.        Vlada se seznani z oceno škode. Če je presežen prag, kot ga določa 11. člen Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), to je 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, Vlada razglasi naravno nesrečo ter naloži ministrstvu, pristojnemu za odpravo posledic naravnih nesreč (to je Ministrstvu za naravne vire in prostor), da v skladu z določili ZOPNN pripravi program odprave posledic naravne nesreče.
Postopek ocenjevanja škode
Škoda zaradi posledic naravnih nesreč se prične ocenjevati na podlagi sklepa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pod pogoji, določenimi z zakonom. Za ocenjevanje škode v pristojnosti občine se uporablja predpisane obrazce.

Oškodovanci prijavijo škodo na predpisanih obrazcih – obrazci za prijavo škode.

Poškodovanost se ugotavlja s primerjavo stanja poškodovane stvari tik pred nesrečo in stanja po nesreči. Pri tem se upošteva tudi življenjsko dobo ter možnosti in vpliv lastne sposobnosti obnavljanja poškodovane stvari.

Vsaka škoda mora biti dokazana z ustreznimi listinami, ki jih preskrbi in predloži oškodovanec, izpolni pa komisija za oceno škode ali pooblaščeni cenilec.

Komisija za oceno škode ali cenilec morata s podpisom potrditi cenitev škode, zapisnik o ogledu oziroma podatke, na podlagi katerih se bo škoda ocenila. Oškodovanec s podpisom potrdi, da je bil seznanjen s cenitvijo škode, zapisnikom o ogledu oziroma podatki na podlagi katerih se bo škoda ocenila. Ocenjuje se poškodovanost in ne sanacija poškodovanih stvari.

Oškodovanci za vnos podatkov v obrazec potrebujejo šifro kulture. Izračun izvede aplikacija Ajda, kjer so zapisane tudi cene.

Škodo na podlagi 22. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode ocenjuje:

škodo v gozdovih ocenjuje Zavod za gozdove, ki obrazce vnese v aplikacijo Ajda. Obrazci, ki jih je izpolnila komisija Zavoda za gozdove morajo imeti podpise članov zavoda in žig zavoda.
– škodo na kulturni dediščini (obrazec 4) ocenjujejo komisije Zavoda za kulturno dediščino. Izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov zavoda in žig zavoda. Škodo v aplikacijo Ajda vnesejo občine.
– škodo na vodotokih (obrazec 5) ocenjuje Direkcija Republike Slovenije za vode, ki obrazce vnese v aplikacijo Ajda. Izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov komisij in žig pristojnega podizvajalca.
– škodo na državnih cestah (obrazec 5) ocenjuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Izpolnjeni obrazci morajo imeti podpise članov komisij in žig pristojnega podizvajalca.