Ljubljana 10. 4. 2024 – Z Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Uredba OVE), ki se začne uporabljati to soboto, 13. aprila 2024, je Vlada RS določila enotne pogoje po vsej državi. Uredba OVE podrobneje določa način umeščanja fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije na površine (stavbe in odprte grajene površine), ki so jih občine ali država, skozi prostorske izvedbene akte, že načrtovale in namenile za gradnjo. S tem torej določanje prostorskih pogojev za umeščanje teh naprav ne bo več odvisno od vsake občine posebej.
Gre namreč za površine v poselitvenih območij (naseljih) kot so strehe in parkirišča s površino večjo od 1000 m2 in površine v pasu cest in železnic, območjih objektov za proizvodnjo elektrike in na območjih zaprtih odlagališč, torej površine, ki so že urbanizirane, že pozidane ali namenjene graditvi objektov.
S sprejetjem Uredbe OVE, ki jo je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je Vlada RS po eni strani razbremenila občine postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov za področje umeščanja sončnih elektrarn, po drugi strani pa zagotovila enotno ureditev na ozemlju celotne države. Uredba velja za zemljišča, ki so kot zazidljiva že opredeljena v občinskih prostorskih načrtih (in ne za zemljišča zunaj teh območij).
»V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj ni sprememb. S to uredbo pa bistveno poenostavljamo in skrajšujemo postopke umeščanja sončnih elektrarn znotraj poseljenih območij, kjer so po občinskih prostorskih aktih zemljišča že določena kot stavbna. Uredba je neposredna pravna podlaga za način umeščanja, zato občinam ne bo treba spreminjati in prilagajati svojih prostorskih načrtov,« je povedal Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. »S tem so dani pogoji za postavitev bistveno več sončnih elektrarn in s tem zagotavljanja obnovljivih virov energije ter energetske samooskrbe.«
Izhodišče za umeščanje je Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Veljati je začel avgusta 2023 in določa potencialna ter predpisana prednostna območja za fotonapetostne in vetrne naprave, obenem pa odstranjuje številne ovire pri njihovem umeščanju na določena zemljišča.
Medtem ko ZUNPEOVE daje podlago za obvezno umeščanje fotovoltaičnih naprav na strehe novih stavb in nova parkirišča, večja od 1000 m2 (na primer na objektih večjih poslovnih objektov, trgovin, industrijskih objektov in podobno) ter dopustno umeščanje na obstoječe stavbe in parkirišča, ki so večja od 1000m2, območja cest, železnic, zaprtih odlagališč in območja objektov za proizvodnjo elektrike, Uredba OVE, ki jo je Vlada na seji sprejela pretekli teden, podrobneje določa pogoje in načine umeščanja, tako na podlagi ZUNPEOVE kot tudi na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).
V Uredbi OVE so določene še dodatne površine (manjše od 1000 m2), na katere je dopustno umestiti fotovoltaiko: fasade, balkone, strehe in parkirišča ter nepozidana stavbna zemljišča, namenjena za poslovne dejavnosti. Pri slednjih gre za začasno postavitev, dokler se ne prične gradnja objektov, pri čemer se fotonapetostne naprave lahko prestavijo na streho, fasado ali parkirišče novega objekta.
MNVP bo v naslednjih tednih izvedlo tudi informativna izobraževanja za projektante in načrtovalce, občine in upravne enote ter za gospodarska združenja distribucije električne energije.
Poleg nadgradnje zakonodaje in poenostavitve postopkov MOPE za gradnjo infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov namenja tudi finančne spodbude. mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo je povedal, da bo ministrstvo za projekte OVE v letih 2024–2026 samo prek Borzena namenilo 271 milijonov evrov. Poleg tega pa v tem obdobju namenjamo za OVE na ministrstvu še 144 milijonov evrov sredstev iz Kohezijskega sklada, 13 milijonov evrov iz naslova Švicarskega mehanizma ter 50 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), skupaj torej 207 milijonov evrov. S povečanjem sredstev za izrabo sončne in vetrne energije na MOPE dokazujejo, da smo zeleni prehod, ki je odgovornost vseh, vzeli zelo resno.
V teku je Borzenov javni poziv za dodeljevanje neposrednih nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote (tako imenovana naložbena pomoč) in javni razpis MOPE za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. 15. aprila 2024 pa se odpre še poziv za samooskrbo po tako imenovani »stari« net-metering shemi.
Predvidoma junija 2024 je na Borzenu predvideno odprtje poziva za samooskrbo po »novi« shemi za individualno in skupnostno samooskrbo (tudi v kombinaciji s hranilnikom) za fizične in pravne osebe. Konec tega leta in prihodnje leto se obetajo spodbude za proizvodnjo električne energije iz OVE ter spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti iz Kohezijskih sredstev in Švicarskega mehanizma. Obenem pri vseh razpisih MOPE poskuša zagotoviti višje spodbude za skupnostne projekte OVE. V prvi polovici 2025 bo pripravljena spremenjena podporna shema za OVE, ki bo poleg elektrike vključevala tudi toploto/hlad, pline, goriva in vodik iz OVE. Eden zadnjih ukrepov MOPE je tudi Uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, s katerim z nadomestilom v višini dvesto tisoč evrov na 1 MW inštalirane moči spodbujajo občine k postavitvi vetrnih elektrarn.