21. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA RS
Ljubljana, 17. 10. 2024 – Državni svetniki so na 21. redni seji, ki je potekala 16. 10. 2024, med drugim obravnavali predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) in predlog resolucije o Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030. Seznanil so se z Zaključki posveta Omejevanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter odškodnine in obravnavali Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo in Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih ter vprašanja in pobude državnih svetnikov.
Predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS)
Državni svetniki so podprli Predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).
Državni svetniki so izrazili zadovoljstvo ob pripravi novega plačnega sistema za javni sektor in ocenili, da so bile funkcionarske plače zaradi občutljivosti tematike v javnosti doslej vedno odrinjene na stran in posledično podcenjene. Poudarili so, da je plačna reforma v javnem sektorju nujna, saj so s pridobivanjem kadra v javnem sektorju vedno večje težave.
Državni svet podpira ureditev plačnega sistema javnega sektorja tako, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju ne bo imel več osnovne plače nižje kot je minimalna plača, kar je bila nedopustna praksa. Pozdravlja tudi mehanizem, ki bo omogočal, da bo kljub temu, če ne bo dogovora s sindikati javnega sektorja, prišlo do uskladitve vrednosti plačnih razredov najmanj v višini 80 % inflacije.
Državni svet je opozoril tudi, da približno 10 % mase za povečanje plač v javnem sektorju po predlogu zakona bremeni lokalne skupnosti, zato se mora to odraziti tudi pri povišanju povprečnine, o čemer trenutno potekajo pogajanja. Državni svet pozdravlja tudi popravke županskih plač, ob tem pa opozarja na problem razvrstitve plač županov v VI. in VII. kategoriji, ki bodo še vedno med najslabše plačanimi funkcionarji ter postavlja pod vprašaj ustreznost samo enega kriterija (število prebivalcev občine), prek katerega je vzpostavljen sistem plač županov, in meni, da bi bilo dobro upoštevati več kriterijev, ki bi bolj upoštevali tudi odgovornost, ki jo za delovanje lokalne skupnosti prevzema vsak župan, ne glede na njeno velikost.
Državni svet se je seznanil tudi z dvema sklepoma, ki ju je ob obravnavi predloga zakona sprejela Komisija za državno ureditev.
- Komisija podpira popravo plačnega razreda za predsednika Državnega sveta in sekretarja Državnega sveta in predlaga uvrstitev predsednika Državnega sveta v 67. in uvrstitev sekretarja Državnega sveta v 59. plačni razred;
- Komisija podpira zahteve županov iz kategorij VI in VII, da se jih uvrsti v višji plačni razred kot je predvideno v predlogu zakona, ter predlaga, da se župana VII uvrsti najmanj v 50. plačni razred.
Državni svet je dodatno ugotovil, da matični odbor Državnega zbora vsebine navedenih sklepov v okviru sprejetih amandmajev ni upošteval. Državni svet je na predlog Interesne skupine lokalnih interesov sprejel tudi amandma k mnenju Državnega sveta, v katerem predlaga, da se plačna reforma v celoti, torej tudi za funkcionarje, uveljavi s 1. 1. 2026.
Predlog Resolucije o Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (ReNPVNDN24–30)
Državni svetniki so podprli Predlog Resolucije o Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2024 do 2030 (ReNPVNDN24–30), ki v uvodnem delu opredeljuje pravne podlage, sledijo vsebinski sklopi in analiza stanja doseženih ciljev iz Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022.
Državni svetniki so bili seznanjeni, da je resolucija v celoti usklajena s Strategijo nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji, pri čemer nacionalno varnost sestavljajo 3 osnovni stebri – poleg obrambe in notranje varnosti in policije tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Predlog resolucije sicer obstoječemu sistemu ne prinaša velikih preobratov, ga pa nadgrajuje v skladu z novimi spoznanji in izgrajuje v trdnem zavezništvu med lokalno skupnostjo, ki je temelj sistema zaščite in reševanja, ter državo. Državni svetniki so prav tako pozdravili spremembo pri obračunavanju davka na dodano vrednost oziroma njegovo zmanjšanje na 5 % za nakupe gasilske opreme, saj je Državni svet večkrat predlagal, da se država odpove obračunavanju DDV za nakup gasilske opreme.
Pozvali so tudi k implementaciji podobne rešitve za primere novogradnje in prenove gasilskih domov. Opozorjeno je bilo tudi na svetniško pobudo državnega svetnika Petra Dermola Ministrstvu za obrambo za pripravo dopolnitve Zakona o gasilstvu (ZGAs) in Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz) na način, da bo država zagotavljala sredstva za sofinanciranje gradnje gasilskih domov ali drugih podobnih objektov, namenjenih za izvajanje javne gasilske službe. Pobudo je Državni svet obravnaval in sprejel ter posredoval na pristojno ministrstvo na prejšnji, 20. seji 18. 9. 2024.
Državni svet je na predlog Interesne skupine lokalnih interesov v mnenju dodatno predlagal, da se dopolnjen predlog resolucije dopolni z vsebinami, ki bodo naslovile vprašanje financiranja mreže infrastrukture in nabave opreme za izvajanje nalog vseh enot za zaščito in reševanje.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.